Nevidni svet okrog nas skriva mnoga presenečenja, nekatera tudi srhljivo nenavadna (npr. pršice v blazini).

Očka, mamica in dva otroka? Je to vse? Nak, kajti v njih in okrog njih je neviden in neznan svet. Ste vedeli, da je tudi v čisti blazini 10 tisoč pršic, ki jih lovijo orjaški paraziti? Da se pred televizorjem zredimo? Da glive v kuhinji razpredejo na kilometre mikrocevk? Da nas pred najbolj nevarnimi mikrobi branijo »muzejske« krvničke z »zgodovinskim spominom«.

Naj bo stanovanje še tako pospravljeno in očiščeno, v sleherni blazini je na tisoče »prebivalcev«: imenujejo se Dermatophagoides pterpnyssinus, zavaljene pršice z osmimi šapami in masivnim vratom, zraslim z oprsjem in zadkom. V blazini, katere skrito življenje napajamo vsako noč v urah izhlapevanja vsakršnih snovi, bogatih z vlago, so še druge kreature: strašni Cheletus, velikani v kraljestvu nevidnega, ki se hranijo z omenjenimi pršicami. Te so doma v prav vseh hišah in v prav vseh deželah.

Sedimo in spimo na vojskujočih se armadah

V najbolj čistih bivališčih je v vsaki blazini vsaj 10 tisoč pršic, kjer pa menjajo samo prevleke, jih je tudi 400 tisoč. Izračunali so, da 10 % mase blazine, ki ni bila nikoli oprana, po nekaj letih tvorijo žive ali mrtve pršice.

Kadar na stežaj odpremo okna, spustimo na prosto pline, ki so nastali v stanovanju oziroma v hiši. Ogljikovodik, imenovan heksan, uhaja predvsem izpod umivalnikov, dušikove spojine iz pečic, radon iz poda, klorfluorkarbidi iz hladilnika. Nekatere dušikove spojine na prostem obstanejo do 25 let, preden razpadejo, plini iz hladilnika pa v stratosferi krožijo kar 460 let.

Pred televizorjem se zredimo

Elektromagnetni valovi, ki jih seva televizijski zaslon, deloma prodrejo v naše telo. V letu dni pustijo v organizmu 1,5 milirema sevanja: kot da bi nam v tem času pri zdravniku naredili tri rentgenske posnetke. Med gledanjem televizije »pokurimo« manj kalorij, kot če bi kratko malo samo sedeli ali kako drugače mirovali. Srčni utrip in telesna temperatura v povprečju upadeta za 13 %.

Gostje na našem obrazu

V vaši dnevni sobi se vedno mudijo člani dveh družin. Eno, ki je nevidna, sestavljajo mikroskopska bitja, sprehajajoča se po čelu ljudi. Najraje se mudijo na ženski koži: krema proti aknam na dekliški in ličila na materini koži zares teknejo. To niso uši takšne ali drugačne vrste, kajti te uspevajo v umazanem okolju. Opraviti imamo s posebno vrsto pršic, ki živijo v foliklih, t. j. kožnih mešičkih, iz katerih štrlijo dlake. Najhitreje jih odkrijemo na čelu in okoli oči, saj bi bil čudež, če bi pršice spregledale obrvi. Jutranji poljub je eden od načina prenosa teh nebodijihtreba med člani družine, najčešči način pa je uporaba skupnih brisač. Vsaka človeška družina »vzredi« svojo vrsto pršic. Kadar se moški in ženska torej poročita, združita tudi svoji populaciji »osebnih« pršic.

Komarju ne manjka orodja

Do spečega otroka tega neprijetnega in tudi nevarnega pikajočega dvokrilca vodi malčkova dihanje oziroma točneje oddajanje ogljikovega dioksida. Na koži pristane neopazno, kajti receptorji, zaznavajoči dotik, so v njej posejani na redko – drugače bi naše možgane nenehno bombardirali vsi mogoči signali. Potem ko komar naredi prvi urez (pik), začne svoje »skalpele« sukati. Da se ranica ne bi zaprla, v odprtino brizgne snov, ki prepreči strjevanje krvi. Potem izloči še eno kemikalijo, ta pa spremeni meso okrog vgriza v kašasto snov. Šele tedaj se komar loti pitja. Glavna »slamka« je bila že nared na vrhu luknjice, ko so »skalpeli« še obdelovali podnožje rane. Nazadnje komar cevčico potisne v odprtino in sesalne mišice začnejo delovati.